Tjašo smo vprašali za njeno mnenje, vtise in poglede na svet. V prvih nekaj mesecih delovanja programa Inkubator 4.0 je namreč ravno ona le-tega najbolje izkoristila. Udležila se je namreč kar 11 dvodnevnih usposabljanj, na katerih si je nabirala raznovrstne izkušnje.
Z njo smo spregovorili o tem, kaj je na usposabljanjih prejela, kako to vpliva nanjo in kako ocenjuje projekt po tej kar precej intenzivni izkušnji.
Projekt Inkubator 4.0 je do sedaj že več kot 200 mladim pomagal pri pridobivanju kompetenc, znanj in izkušenj za boljšo zaposljivost in njihovo aktivnejšo državljansko držo.
Več kot 20 dni svojega življenja si do sedaj posvetila projektu Inkubator 4.0.
Zakaj si se odločila za tak podvig?
Že dalj časa ugotavljam, da mi formalno pridobljena izobrazba ne bo nujno prinesla želene službe in da je v procesu izpuščenih mnogo aspektov, veščin, znanj, ki so ključna in nepogrešljiva pri novemu sodelavcu.
Poleg tega sem zaradi želje po osebnem razvoju, česar mi študij letos ne nudi v dovoljšni meri, želela najti nekaj, kjer bi se lahko aktivirala na drugačen način in hkrati nadgradila dosedanja znanja.
Katero je tvoje najmočnejše spoznanje, do katerega si v času projekta prišla?
Verjetno je bilo najbolj presenetljivo in hkrati ponovno spoznanje, da obstaja še mnogo področij, kjer se lahko aktiviram, apliciram in nekaj prispevam. Znova sem spoznala pomen prostovoljstva, ki je še en kanal v katerem vidim marsikatero priložnost za prispevanje k družbi, v kateri živimo.
Kaj lahko zdaj trgu dela ponudiš več, kot do sedaj?
Na izobraževanjih sem pridobila kar nekaj novih znanj, za katera pa verjamem, da jih je potrebno negovati, razvijati in predvsem uporabljati, da bodo kot takšna lahko potencialnemu delodajalcu predstavljala dodano vrednost.
Verjamem, da izobraževanja, ki jih ponuja Socialna akademija v okviru Inkubatorja 4.0, ponujajo aktivnemu udeležencu odlično odskočno desko veščin in znanj, ki jih nato lahko nadgrajuje še v praksi.
V času tvojega “bivanja” na Socialni akademiji si že tudi do neke mere spoznala organizacijo.
Kakšen je tvoj pogled Socialno akademijo in kaj je pritegnilo tvojo pozornost?
Prijetno sem bila presenečena nad toplino in nad dobro voljo, veseljem do dela in žarom, s katerim se zaposleni na Socialni akademiji lotevajo projektov, izzivov in nenazadnje izvedbe delavnic.
Mislim, da igra tu veliko vlogo duh pripadnosti organizaciji, njeni ideji in viziji, dobra povezanost ekipe in kolektivno veselje do dela, ki ga opravljajo.
Kakšna je tvoja življenjska vizija, morda celo poslanstvo?
Svoje poslanstvo vidim v tem, da zaupam v dobroto tega sveta ter da jo poskušam vrniti najmanj v obsegu, kot mi jo je svet ponudil. Še vedno verjamem, da samo posameznik, ki lahko opazi dobro, to dobro tudi pomnožuje in ga lahko vrne v ta svet.
Prihodnost … kozarec na pol prazen ali na pol poln?
Moja ideja prihodnosti je zelo pesimistična, če ne na trenutke celo cinična, kar pa se vedno znova izkaže, da gre z roko v roki z željo, da se pesimistična vizija prihodnosti ne uresniči.
Po svoje je to tudi notranja motivacija za osebni razvoj ter v še večji meri za aktivacijo v družbi, ki se je do sedaj še vedno izkazala za učinkovito.
Kako sta te družina in šola opremili za uresničevanje tvoje življenjske vizije?
Obe sta gotovo nudili dovolj prostora za samostojno raziskovanje in razvoj, bolj kot družina in šola pa me je oblikovala družba samoiniciativnih in aktivnih mladih revolucionarjev, katere del sem bila v gimnaziji.
Dejstvo je, da je šolski sistem na posameznike, ki so želeli nekaj več, že davno pozabil. Sem pa imela to srečo, da sem sodelovala v mnogih obštudijskih dejavnostih, kjer sem lahko razvijala samoiniciativnost, značaj in notranjo motivacijo za izboljševanje in spreminjanje na bolje.
Kaj priporočaš? Kako se lahko dobro pripravimo na delo v svetu 4.0?
Biti aktiven mlad posameznik v svetu 4.0 pomeni nenehno iskanje in lakoto po novih znanjih in veščinah.
Samo razvoj in nadgrajevanje slednjih in izključno vaja v sobivanju z napredki tehnologije – to so ključne značilnosti mladega posameznika v svetu 4.0. Hkrati pa naj ta ne pozabi nase, na lasten razvoj in samoiniciativnost, ki je še vedno in vedno bolj iskana dobrina.
