Svet se spreminja in mi z njim. Nove oblike življenjskega sloga prinašajo s seboj drugačne potrebe in želje tudi na delovnem mestu. Predvsem mlade generacije občutimo hitre spremembe v okolju na različne načine. Nekateri se z njimi spopadamo uspešno, drugi potrebujemo usmeritev in spodbudo, da zares poženemo konje v pravo smer. Potrebno je, da stopimo skupaj in povemo, česa si želimo.
V četrtek, 27. 10. ob 17h, je v Galeriji Družina v Ljubljani potekalo srečanje na temo Kakšno delovno okolje iščejo mladi? Dialog je potekal med mladinskimi delavci iz kar desetih različnih držav – Nemčije, Češke, Slovaške, Francije, Makedonije, Poljske, Madžarske, Italije, Estonije in Slovenije, in nekaterimi slovenskimi podjetniki ter predstavniki zainteresiranih organizacij. Namen srečanja je bil osvetliti prednosti in pasti novih oblik zaposlitev, ki so danes na voljo in poiskati predloge za vzpostavitev delovnega okolja, ki bi spodbujalo motiviranost, ustvarjalnost in dobro počutje mladih. Dogodek je vsebinsko in tehnično povezovala Neža Repanšek, sodelavka Socialne akademije in aktivna mladinska delavka. Srečanje je dokaz, da je tako mladim kot tudi zaposlenim mar, kam se obrača trend zaposlovanja in kaj lahko za pozitivno delovno okolje storimo sami.
Matej Cepin je kot možno rešitev omenjenih problemov predstavil projekt Inkubator 4.0, ki ga razvijajo na Socialni akademiji. Ustvariti želijo prostor, kjer se bodo mladi počutili močni, motivirani in ustvarjalni. Inkubator se bo od ostalih »start up« programov razlikoval po svoji naravi dela – ponujal bo možnosti za razvoj tudi tistim mladim, ki še nimajo svoje poslovne ideje in svoje strasti še iščejo. Inkubator 4.0 bo tako v prihodnosti ponujal pomoč najprej v smeri »kam si zares želim« potem pa še »kako do tja pridem«. Velik poudarek programa bo na mentorstvu mladim, kjer bodo sodelovali izkušeni notranji in zunanji sodelavci Socialne akademije. Cilj projekta v prvih dveh letih je vključitev 320 aktivnih iskalcev zaposlitve in vzpostavitev vsaj 32 novih delovnih mest.
Matej Cepin je mnenja, da se morajo mladi nujno zavedati svojih kompetenc, katere morajo znati tudi unovčiti in pokazati. Nove generacije potrebujejo nov način upravljanja in obnašanja na področju zaposlovanja. Po predstavitvi Inkubatorja 4.0 smo udeleženci dogodka v manjših skupinah snovali želje in iskali rešitve za bolj primerno delovno okolje za mlade. Povedali smo, da si želimo v delovnem okolju prijetnih odnosov, spoštovanja, dobrega mentorstva, super menedžmenta, vrednot, možnosti napredovanja in razvoja in tudi določene neodvisnost ter fleksibilnosti. Delodajalci so se sicer v veliki meri z nami strinjali, dodali pa so, da je v okolju, kjer deluje več kot 20 ljudi, težko ustvarjat dobro in intimno vzdušje, saj pri večjem številu ljudi potrebujemo tudi več pravil, ki so bolj stroga. Na tem mestu, pravijo, je ključnega pomena, da se delavci ne menjujejo na zelo kratka časovna obdobja (kar je sicer danes pogosto), saj je potem tudi delodajalcem težje pri upoštevanju želja in vzpostavitvi odnosov, ker so časovno omejeni.
Složno smo, zaposleni in nezaposleni, izpostavili še problem prevelike navezanosti na službo oziroma dostopnost za delo 24/7. Tu se je pojavilo vprašanje, če se sploh še lahko preklapljamo med službo in zasebnim življenjem ali gre praktično že za eno in isto stvar? Kje človek v tem hitrem in nasičenem svetu sploh še najde tišino in notranji mir, ki je na koncu ključnega pomena za obstoj? Iščemo morda tišino ravno preko glasnih množic in korporacij, kjer poizkušamo ostati posamezniki, ne sami sebi namen, ampak z določenim vplivom na družbo, okolje in nenazadnje sami nase?
Ključnega pomena je, da se mladi ne zadovoljimo s katerokoli službo ampak, da vemo, kaj si v življenju želimo. To je prva stopnička, ki nas vodi do dosege našega cilja. V sodobni družbi, kjer se brišejo meje med poklicnim in zasebnim življenjem moramo iskati službo, kjer se obe okolji lahko prepletata in dopolnjujeta. Delo preko računalnika in internet nam omogočata, da je delovno okolje časovno in prostorno fleksibilno. Različne oblike zaposlitve pa nam dovoljujejo, da delamo na različnih projektih ter se posledično razvijamo na večjem številu področij. Je rešitev zaposlovanja mladih torej v freelencingu oziroma samozaposlitvi? Naša služba mora postati naša odločitev, kaj nas torej zavira?
