Zeleno to, zeleno ono, kaj pa zelena delovna mesta?

Se tudi ti kdaj znajdeš v začaranem krogu tehtanja med delovnim mestom ki ti bo prinesel zaslužek in delovnim mestom ki bo poleg zaslužka sledil tudi tvoji želji o lepšem jutri ter te bo osebno izpopolnjeval?

Si se v času študentskih del ali bivših zaposlitev znašel na razcepu med spodbujanjem impulzivnega potrošništva in svojimi vrednotami?

Ali pa si morda na delovnem mestu opazil možnost za izboljšavo, ki bi pomenila manj odpada, manjšo ali bolj učinkovito rabo energije?

Če je tvoj odgovor vsaj na eno izmed vprašanj ja, potem beri dalje.

Kaj so zelena delovna mesta?

Mednarodna organizacija dela (International Labour Organization) je zelena delovna mesta opredelila kot dostojna delovna mesta, ki prispevajo k ohranitvi in obnovitvi okolja bodisi na tradicionalnih področjih, kot je proizvodnja in gradbeništvo, kot tudi na novih področjih kot je pridobivanja obnovljive energije in energetske učinkovitosti. Dostojno delovno mesto je po ILO opredeljeno kot delo, ki zagotavlja enakost med spoloma, upošteva delavske pravice, omogoča socialno varstvo in socialni dialog, osebni razvoj zaposlenih ter zagotavlja pravično plačilo.

Zelena delovna mesta v Sloveniji

Primeri področij za potencialna zelena delovna mesta v Sloveniji so:
• ekološko kmetijstvo,
• gozdno-lesna veriga,
• ravnanje z odpadki,
• obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije,
• trajnostni turizem in
• socialno podjetništvo.

Tako lahko kot iskalec zelene zaposlitve pobrskaš med zgoraj naštetimi področji. Primeri dobre prakse so npr. Pipistrel, DEPO – staro za noro, Centri ponovne uporabe, Terme Snovik, Silvaprodukt, Rifuzl, Mali plac za prihodnost itd.

Kaj lahko naredim sam, da bo moje delovno mesto čim bolj zeleno?

V primeru, da ne najdeš sebi primerne zaposlitve na zgoraj naštetih področjih, lahko še vedno pri svojem bodočem delodajalcu iniciativno predlagaš optimizacije oz. spremembe delovnega procesa in ponudiš rešitve. Delodajalci imajo radi proaktivne zaposlene, sploh če njihove pobude pomenijo prihranek denarja ali pa izboljšajo podobo oz. imidž podjetja.

Če pa se v tebi skriva podjetniška žilica, si lahko zeleno delovno mesto ustvariš sam. Razglej se po svojem lokalnem okolju, kaj potrebuje, kaj ti sam potrebuješ in morda prideš do prave poslovne ideje. Kot na primer Manca in Primož iz Rifuzla, ki sta želela kupovati brez embalaže in zato ustvarila brezembalažno trgovino, ki danes podpira lokalne kmete in predelovalce. Ali pa Mali plac za prihodnost, kjer si je ga. Ana želela kvalitetne hrane za svojo družino in tako vzpostavila sistem spletnega naročanja in dostav izdelkov lokalnih ponudnikov. Možnosti je veliko, le najti moraš pravo zase.