V torek, 5. 6. 2018, se je v Središču Rotunda v Kopru odvijal pogovor z gosti z naslovom “Kakšen je dober vodja?”, ki sta ga organizirala Socialna Akademija in gostitelj, Središče Rotunda.
Na dogodku smo gostili strokovnjake z različnih področij in mlade, ki bi radi poglobili veščine vodenja, da bi skupaj razvozlali vprašanje, kakšen je dober vodja ter kakšne so njegove lastnosti.
Prvi povabljeni gost je bil direktor organizacije organizatorke, dr. Bojan Mevlja, ki je s svojim znanjem na področju nevladnih organizacij in socialnega podjetništva k pogovoru prispeval s svojimi izkušnjami. Druga strokovnjakinja, ki je kot direktorica Centra mladih Koper vsakodnevno v stiku z mladimi, Mojca Vojska, je ponudila pogled na koncept vodenja med mladimi in dela z mladimi.
Kot naslednjega gosta smo povabili Gregorja Guliča, ki si je že iz šolskih vrst nabiral izkušnje, nazadnje kot predsednik Študentskega sveta Univerze na Primorskem, ki je ponudil pogled na to, kako voditi mlade in kako jih spodbuditi, da bodo aktivnejši. Zadnji gost, ki je obogatil omizje s svojimi širokimi izkušnjami, je bil direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske, Dorijan Maršič.
Dogodka se je udeležilo tudi okoli 50 študentov s Fakultete za management v Kopru.
Koncept vodenja in dobrega vodje
Na razpravi smo obravnavali različne tematike, ki se dotikajo samega koncepta vodenja.
Začeli smo s prvo idejo, ki si jo vsak predstavlja, ko sliši besedo vodja. Dorijan Maršič, je povedal, da se na spletu že ob samem vpisu besede leadership v spletne iskalnike pojavi veliko različnih virov, ki govorijo, katere vse kompetence mora vodja imeti, vsi pa smo si bili skupni pri aktivnem poslušanju, poznavanju zaposlenih in komunikacijskih veščinah.
Sledilo je vprašanje o razliki med vodjo (leader) in šefom (boss), kjer so gostje menili, da črte ni mogoče jasno postaviti in da bi prehodnost morala biti fluidna. Značilnosti kot so jasno podajanje navodil, sposobnost poznavanja svojega delavca, predvsem z vidika poznavanja njegove prednosti in slabosti ter nalaganja dela, za katerega ve, da je v njem dober, so značilnosti šefa.
Kaj pa vodenje v dobi industrije 4.0?
Na kratko smo se dotaknili tudi teme koncepta vodje v dobi digitalizacije in vedno bolj omenjeni dobi 4.0. ter kako se bo samo delo vodje spremenilo v primeru uveljavljanja umetne inteligence.
Ugotovili smo, da bo človeški faktor vodje kljub prisotnosti programov in algoritmov še vedno pomemben in da bo vodenje še naprej ostalo v človeški domeni. Menimo, da se bo človek moral prilagodit na vse večje digitaliziranje postopka vodenja, ampak straha pred domnevno prevlado ni.
»Bodi boljši vodja kot je bil tisti, ki je tebe prej vodil,« je povedal Mevlja. »Iz napak se učimo,« pa je poudaril Gulič, ki je še dodal, da je človek neprestano na preizkušnji.
Pogovor se je nato nadaljeval v sproščenem druženju ob zakuski med mladimi in povabljenimi gosti.
Peter Cividini Peloza
Središče Rotunda
